Kje sem doma?

Ko se pogrezam v svoj

prazen prostor,

neukrotljivo brezčasen 

in neobvladljivo brez mej,

letim kakor ptica.

Z mehkimi krili drsim

skozi ozke podzemne rove 

in čez odprte zračne prehode. 

Vstopam vase 

in zdi se, da brez vdiha

odpiram svoja pljuča

in se širim v večnost,

zarotirana v nedotakljivo, 

v razprtost točke niča.

Morda sem morska ptica,

ki gnezdi v zemlji

in gnezdi na nebu,

kjer dom ostaja morje,

neskončno globoko, 

neskončno široko 

in barva se v njegovi kapljici

razbremeni v vse 

in eno.