Premikanja
V pričakovanju sem zaprla oči
in budno si vstopil vame,
kakor drhteči val, ko dahne
na obalo in premakne vse
naplavine čuječega sveta.
Prevzel si vso mojo pozornost,
ko sem privzdignjeno tiho,
z ugasnjenimi mislimi,
izpustila vse predstave
domišljenih pripovedi.
Za trenutek v večnosti, dragi,
si me ponovno zapeljal
prek črno-belih dotikov
v svet lepote bivanja.
S priklonom tebi, dragi,
tvojim subtilnim dotikom
in pizvabljeni ganljivi glasbi,
ki premika naša dušna stanja.
Četudi včasih tako potiho,
da ni več slišno.



Leave a comment