Povej mi kaj lepega

Povem ti, da je lepota v tebi, 

dragi, privlak moje ljubezni.

Mehkoba skrita za očmi

razkriva, da v svojem bistvu 

želiš prav vsem na celem tem

in onem neznanem svetu dobro.

Povem ti, da si lep, ko razpreš

zavese in se iz srca nasmeješ,

takrat sije tvoja samosvojost

in zasiješ, ko se počutiš varen.

In lep si, ko dobiš navdih, ko 

dvigne se vnema in tista volja,

ki spravi vse v mladostni tek,

in je razposajeno biti s tabo.

In ko delaš, te iskanje naredi 

lepega, oblečen v duh glasbe

lebdiš po vznemirju, ki lovi mir

v zloženem redu čiste biti.

Lep si, ko se dotikakneš tipk,

samo takrat, dragi, zmoreš 

zares izraziti ves svoj diapazon 

čustenj, v toku izraza svoje duše.

Povem ti, da je tvoja senzibilna

občutljivost lepa, tudi zakrita, 

ko je zastražena z obrambnim zidom,

ki podre ga le najina združitev.

Takrat dragi, sva notri, v ljubezni 

vse do nove vznikle zastražene misli.