Zvezdnato nebo

Vedno znova se zazrem

v tišino neba, ki poje

pesem o skritih sledeh,

ki vežejo nezavedne poti 

nanizanih preteklosti,

in ustvarjajo prihodnje

slutene, prosojne vzorce, 

korake mnogo-zvezdja.

Gledam v zvezdno tišino

in slutim, da mi tiho govori,

da ni meja in ne slepote.

So le točna zaporedja, 

ki neumorno tkejo našo bit,

z vdanostjo v spiralni izravnavi. 

Govorite mi, da ne občutim 

bolečine nespameti vsakdana.

Govorite mi, zvezde iz tišine,

da uravnam se s svojo cesto

in svobodno drsim v odprte

proste razsežnosti danega časa.

Govorite mi, zvezde, 

da začutim lepoto trenutka.