Zvestoba
Tiho odpiram svoje telo,
da v njem najdem srce
in razpiram v njem sredico,
da prepoznam dušo v sebi.
Želi biti čista kakor voda, ki teče,
lepa, kakor je lep dotik narave,
želi biti strastna v svojem pogledu
in močna v svoji igrivi nežnosti.
Ne vleče me v igre čez trupla,
izločam se iz ujetosti hrepenenj,
ostajam ti zvesta, moja milost,
nepovratno po poti brez mej.



Leave a comment