Žarenje
Danes mi žarijo prsi.
Morda od skritega vrelca,
morda od nedotaknjene kože,
morda od uskladiščene ljubezni,
ko ne najde krogotoka.
Oh, danes mi žarijo prsi.
Ni dovolj vode, da bi jih pomirila,
ne dovolj zraka, da bi žar razkadila.
Naj kar žarijo,
morda rodijo novo dete –
novo misel, novo karmo …
Ko bi le znala poljubiti, da odprla bi
nova vrata, da zažarela bi v celem, lepa –
razkrita od ljubezni.



Leave a comment