Uvid

Ko te pogledam,

me božajo tvoje oči.

Ko se te dotaknem,

prodirajo vame tvoji dotiki.

Ko me odlepi iz telesa,

ujameš odmev v svoje misli.

In se odpiram v prostor,

kamor vstopaš le ti,

v prostoren pogled

kakor nepopisani beli listi,

kjer skozi razprta okna 

žari vsemirna bela svetloba

in kakor tančica svile

se pred njimi poigravajo

dolge, prosojno bele zavese.

V igri z lahkotnim vetrom

s svojimi robovi  tako nežno

poljubljajo gladka tla.

Ko pogledam v to sobano,

se tam ljubeča gledava midva.

Pripravljena napisati ubrano,

slišno pesem samo za naju-dva.