Travnik

Bil je pokošen travnik

in njegove kratke ščetine

so oblikovale površino,

ki kliče željo po dotiku.

Kliče, da bi legel vanj,

da bi se prerinil do zemlje

in zaužil njeno življenje

do zadnje kapljice vonjav.

Če bi jo sklonjeno prosil,

bi ti razprla svojo grudo,

če bi jo z jezikom obliznil,

bi ti razkrila svoje sanje.

Takrat ti dovoli, da si njen,

takrat se ti vsa vlažna preda,

dovoli ti biti samo tvoja in

samo zate diši njena trava.

Tako kakor moj pokošen travnik,

ko se ga dotakneš, se ti vsa gola

mokro razmakne moja brazda,

to veš, predana je za tvoje iskanje. 

Takrat k nama priletijo metulji.