Tihi glas

Šepeta mi po poti, sapa mila,

o skrivnostih, ki jih več vzorec 

odtujenega vsakdana ne zazna.

Hodim po poti tam, kjer se še

zrak obrača v drugo smer

in govori skozi drobna zrcalca,

ki kažejo se v vetru, travi ali živalih, 

ki mi prestopijo pot, ali mimohodcih,

poslanih na pot v trenutku časa,

ko šepeta mi po poti, sapa mila.

Da, slišim njeno tišino in se zaziram 

v njeno tihoto in čutim njen tihi glas,

ki govori mi zgodbo o prostrani ptici

in krilih in njenem jasnem pogledu,

ki ostro pregrize vezi zavezane duše,

da jih s poljubi spuščam v odpustitev.