Poljub

Poljub dahnem ti na oči, da pozdravim

nežnost v modrem nebu,

prebudi se jata ptic, ko poljubim te

na mehka usta,

poljubim te na vrat, da začutim

sapico vznemirjenega vetra

in tvoje prsi, poljubim jih,

kot ujela bi utrip gorske planote,

ki ponese me k jezeru, k trebuhu,

da poljubim njegovo gladino, valujočo

nad ritmom tvojega vdiha.

Zdaj ptice že napenjajo svoja krila

in postanem, da prepustim jih vetru,

ko poljubim slan poljub,

tam kjer se željno napenja tvoj vzgib,

veš, kako zelo ga obožujem, 

in poljubim njegov prihod

skozi zrak, ki vibrira v petju diha,

ko se poljub spet raztelesi. 

Poljubila bi ti stegna, govoreča kolena,

v dlani vzela bi tvoja stopala

in s poljubom bi jih hrepeneče umila,

a že letim z vetrom – k tebi, k sebi,

na nebu poljubim te za tvoj dan …