Naravni mostovi

Nekoč sem slišala odvrniti,

da ni svobode niti za ptice,

ki preletavajo naša obzorja.

A jaz vem, da obstaja rob,

ki kakor naelektrena žica

zameji korak v krogotok.

A tudi vem, da obstaja most,

ki se razgrne,  ko se predana

v usodnost dotaknem Danice. 

Kakor védenje brez razumnosti

razgrinja svoje svetlo tlakovanje

in me vleče čezse v čezmejnost.

Takrat zagrnem svoje platno 

in dovolim, da povleče mi srce,

ki kakor v vrtincu ujame prostor

za zrak, da preživi me v sosledje.

In ponovno se prične predstava,

s še večjim prizoriščem in novim

odrom za ustvarjanje pogleda.

Ni svobode brez pogleda,

ni pogleda brez zaznave, 

ne prostosti brez zbrane moči

preiti naravne mostove omejitev.