Moj veter

Bodi moj veter

in povleci svojo sapo 

med moja lahka krila.

Prinesi mi vonj po rožah,

toplino sonca in mesečino,

ki jo imam tako rada.

Razprta se prepustila bom

tvoji vznemirjeni sapi,

s teboj letela bom 

med plešočimi obrati

in pela bova čisto pesem.

Ko poniknil boš, veter,

bom s svojimi zamahi 

se v zraku sama zaigrala.

S prežetim srcem vračala se

k sebi, v svojo ljubečo dlan

in zalila bom cvet, ki diši po tebi.

In se boš vrnil, moj veter,

da dopolnil boš gnezdo.

Spet vrnil se boš, nežni veter,

ker iskal boš svoje mesto,

ker veš, da si pri meni doma.