Ljubezen
S sebe luščim lupine želja
kakor cvet, ko razpira svoje
mehko dišeče cvetne liste
in jih drugega za drugim vrača
v odprto naročje matere zemlje.
Drhteče in nezadržno spuščam
svoj rožni venec in postajam
nezavarovana, z zavestjo prepuščena
v tvoja nikoli dokončna krila.
In dvigam svoj vrat proti soncu,
razpiram prašnike iz svoje sredice,
odpiram brazdo svojega semena
in dovolim vetru, da mi zamaje steblo,
da zaplodi v tebi nov rožnato lep cvet.
Hvala za objem, moja draga.



Leave a comment